Raziskava o prijaznosti voznikov

Več prijaznosti za manj nesreč

Med posredne človeške vzroke za prometne trke sodi tudi neprimerno razpoloženje voznikov. Med nezmožnosti voznika za varno vožnjo uvrščamo tudi jezo, utrujenost, bolezen in vpliv alkohola. V novembru so v AMZS pričeli s projektom Čas prijaznih voznikov, s katerim želijo udeležence v cestnem prometu ozavestiti o njihovem ravnanju in spodbuditi več strpnosti.

Na cestiščih je vse več voznikov, ki opravijo vse več voženj, zaradi česar je promet gostejši. Posledično je zaznati več nestrpnosti in zmanjšanje občutka za drugega.

Na spletni strani je AMZS izvedla raziskavo, v kateri ugotavlja, da večina voznikov opaža povečanje nestrpnosti, vendar jo pripisujejo le drugim voznikom, pri sebi pa je ne zaznajo.

Na Facebook strani so pripravili nagradno igro v kateri pozivajo uporabnike, naj sporočijo, kaj konkretno bi spremenili pri kulturi vožnje in kaj jih moti pri drugih voznikih in jim na ta način omogočili izražanje svojih čustev. Odzivi akcije so nad pričakovanji. Ena od zanimivosti, ki sovpada tudi z rezultati vzporedno izvedene ankete, je, da med prispevki skoraj praviloma ni bilo odgovorov v smislu, kako bi sami lahko prispevali k več prijaznosti, temveč so skoraj vsi sodelujoči naštevali le moteče elemente pri drugih udeležencih v prometu.

Na enak način imajo vozniki možnost svoje mnenje izraziti preko spletne strani, kjer so odzivi podobni in ravno tako nad pričakovanji.

Toplo so sprejete tudi objave pozitivnih situacij na FB straneh, s katerimi udeležence v prometu spominjajo na prijazne poteze s katerimi bodo tudi sami lahko prispevali k boljšemu počutju v prometu.

Osrednji motiv akcije predstavlja volan, pri katerem so hupo (razburjenje) nadomestili s smeškom (prijaznost).

Zbrana mnenja bodo v mesecu decembru združili in na njihovi podlagi oblikovali seznam osnovnih vrednot v prometu, s katerimi bi lahko naredili vsakdanjo udeležbo v prometu bolj prijetno.

Kakšen je prijazen voznik

Sodeč po odzivih, objavljenih na www.facebook.com/amzs.si kjer so udeleženci podajali mnenja o strpnosti v prometu je zaznati, da vsi skupaj pri ostalih voznikih pogrešamo občutek za drugega in pomanjkanje spoštovanja skupnih vrednot. Razlogov je veliko, želimo pa si, da bi se začeli zavedati lastnih napak pri vožnji.

Prijazen voznik se posveča varni vožnji, premisli situacije in se nanje ustrezno odzove. Manj tvega, spoštuje omejitve in druge cestno prometne predpise, prometno signalizacijo ter ostale udeležence v prometu. Upošteva varnostno razdaljo, ne vijuga po cestišču, vozi po svojem pasu. Drugim voznikom dovoli, da se vključijo na njegov pas, če je to potrebno. Ne gestikulira in ne kriči. Spoštuje skupne vrednote.

Prijazen voznik omogoča varno in sproščeno vožnjo tudi drugim udeležencem, na katere je ves čas pozoren. Za njihovo prijaznost se zahvali – s prijaznim nasmehom, morda pomaha ali pa za hip vključi dvojne smerne kazalnike. Opazi pešce ob prehodu za pešce, spusti voznika z neprednostne ceste ali tistega ki v nasprotni smeri zavija čez njegov pas. Ne tekmuje s kolesarji, ampak pa jih varno prehiti. Ne spodbuja jeze drugih voznikov. Vedno pričakujejo nepričakovano.

Kaj je prijazno ravnanje, ki ga udeleženci pogrešajo?

• Voznikova osredotočenost na vožnjo – brez opravkov z aparati ali stvarmi, ki preusmerjajo pozornost s cestišča.
• Spoštovanje ustrezne varnostne razdalje, ki je odvisna od hitrosti vožnje. V stoječi koloni pred semaforjem v mestu razdalja ni potrebna, medtem ko na avtocesti lahko odloča o življenju in smrti.
• Upoštevanje prometne signalizacije – ko na semaforju zagori rumena luč pomeni, da se je zelena že ugasnila. Omejitve hitrosti so ob cestišču z razlogom, spoštujmo jih. In če v mestu naletimo na omejitev višjo od 50 km/h je to priporočena hitrost.
• Po prehitevanju vozila se umaknimo na svoj pas
• Signaliziranje namer – uporabimo smerne kazalnike
• Ob prehitevanju poskrbimo, da ne oviramo ostalih udeležencev – prehitevajmo z ustrezno hitrostjo, omogočimo dovolj prostora ostalim (ne prehitevajmo v škarje)

Kako se soočiti z neprijetnimi situacijami

Psihologi izpostavljajo opojno kombinacijo moči in anonimnosti, ki ju omogočajo današnja vozila. Občutek anonimnosti lahko pripisujemo zasebnosti vozila. Zatemnjena stekla voznika še bolj odmaknejo in vodijo v napačno prepričanje, da je le opazovalec okolice in ne aktiven udeleženec.

Zaradi tega občutka lahko voznikovo vedenje postane drugačno, kot bi bilo v siceršnji interakciji z ljudmi. V kombinaciji z močjo vozila se zaveda majhne verjetnosti, da bo druge udeležence v prometu še kdaj srečal, zato se za volanom občasno tudi manj zadrži.

Zaradi neprimernega obnašanje drugih voznikov ne spremenimo svojega obnašanja za volanom. Vožnja v jezi je lahko nevarna. Poznamo več tehnik umirjanja, vsak pa si poišče svoj način.

Nekaj možnih razlogov za slabo voljo:

Prometni zastoji > povzročajo vožnjo s prekratko varnostno razdaljo, spodbudijo menjavanje pasov, prehitevanje v škarje ali jezo na vsakogar, ki ovira voznikov napredek.

Zamujanje > mnogi vozijo agresivno ker imajo preveč obveznosti, zamujajo v službo, šolo, na sestanek, srečanje, tekmo, koncert, …
Mnogi, sicer vzorni državljani, prehitro vožnjo opravičujejo z zamujanjem – skoraj tako, kot bi šlo za njuno medicinsko pomoč. Prehitro vožnjo si dovolimo kadar zamujamo v vrtec, na zdravniški pregled in podobno.

Nespoštovanje drugih udeležencev in predpisov > ki je posledica razpadanja skupnih vrednot, nespoštovanja avtoritet, razdrobljenosti razširjene družine, povečane mobilnost posameznikov, vpliva medijev in filmov ter drugih značilnosti sodobne družbe.

Raziskava o prijaznosti voznikov